Alergijski rinitis

Alergijski rinitis je vnetje nosne sluznice, ki nastane zaradi pretiranega odziva imunskega sistema na sicer neškodljivo snov. V vsakdanjem govoru mu pravimo seneni nahod, čeprav seno z njim največkrat nima nič.

Kaže se s kihanjem v serijah, vodenim izcedkom iz nosu, srbenjem nosu, oči, neba ali ušes in z zamašenim nosom. Sezonska oblika se ponavlja vsako leto ob istem času, celoletna pa vztraja skozi vse leto in ima pogosto drugačne sprožilce.

Kako ga ločite od prehlada

Srbenje je najzanesljivejši razločevalni znak. Prehlad srbenja nosu in oči praviloma ne povzroča, alergija pa skoraj vedno.

Razlikuje se tudi potek. Prehlad se v treh do sedmih dneh umiri, izcedek postane gost in rumenkast, pogosto se pojavi rahlo povišana temperatura. Alergijski nahod traja tedne ali mesece, izcedek ostane voden in bister, vročine ni.

Tretji namig je ponovljivost. Če se enake težave pojavijo vsako leto v istem tednu, ob košnji, po obisku hiše s psom ali zjutraj po prebujanju v spalnici, gre za alergijo in ne za zaporedje prehladov.

Kaj ga sproži

Sezonske težave pri nas povzroča pelod. Zgodaj spomladi cvetijo leska, jelša in breza, v maju in juniju trave, konec poletja pa pelin in ambrozija. Čas nastopa težav zato pogosto sam po sebi pove, kateri alergen je najverjetnejši.

Celoletne težave najpogosteje povzročajo pršice v hišnem prahu, plesni ter kožni luskinci in slina domačih živali. Značilno je poslabšanje zjutraj po prebujanju, pri pospravljanju in ob menjavi posteljnine.

Poleg alergenov sluznico dražijo cigaretni dim, izpušni plini, suh zrak v ogrevanih prostorih in močni vonji. Sami alergije ne povzročijo, jo pa opazno poslabšajo.

Kdaj poklicati 112 in kdaj gre za nekaj drugega

Ob nenadnem otekanju ustnic, jezika ali grla, oteženem dihanju ali požiranju, koprivnici po telesu z vrtoglavico ali občutkom, da se boste zgrudili, takoj pokličite 112. To so znaki anafilaksije. Če imate predpisan samoinjektor z adrenalinom, ga uporabite takoj in šele nato kličite.

Alergija ni edini vzrok zamašenega nosu. Enostransko zamašen nos, enostranski krvavkast izcedek, izguba voha, ki po tednih ne mine, in bolečina v obrazu z vročino sodijo na pregled v ORL ambulanto, kjer se ugotovi, ali gre za deviiran nosni pretin, polipe ali vnetje obnosnih votlin.

Kadar ob nahodu vztraja tudi občutek zamašenih ušes ali slabši sluh, je smiselna ocena srednjega ušesa. Pri otrocih se to pokaže kot glasnejši govor in slabše odzivanje na klic.

Kako poteka obravnava

Pregled v ORL ambulanti se začne s pogovorom o poteku težav čez leto, o sprožilcih in o dosedanjem zdravljenju. Sledi ogled nosne votline, žrela in ušes, s katerim se oceni stanje sluznice in izključijo druge ovire za dihanje skozi nos.

Alergološko testiranje in imunoterapijo obravnava pulmološka ambulanta, ki v centru pokriva alergološka stanja. Če je testiranje smiselno, vas specialist na to usmeri.

Rezultat testa sam po sebi ni diagnoza. Pomen dobi šele v povezavi s tem, kdaj se vaše težave pojavljajo. Zato se izplača pred pregledom nekaj tednov beležiti, kdaj je nos najbolj zamašen in kje ste takrat.

Kaj pomaga

Prvi ukrep je zmanjšanje stika s sprožilcem, kolikor je izvedljivo. Ob visokih koncentracijah peloda pomagajo zaprta okna sredi dneva, prhanje in menjava oblačil po prihodu domov ter sušenje perila v zaprtem prostoru. Pri pršicah so smiselne prevleke za posteljnino, redno pranje pri visoki temperaturi in manj tekstila v spalnici.

Osnova zdravljenja pri zmernih in hujših težavah so kortikosteroidna pršila za nos. Delujejo na vnetje, zato učinek ni takojšen; polni učinek se pokaže po enem do dveh tednih rednega jemanja. Pršilo usmerite proti zunanji steni nosu in ne proti pretinu.

Antihistaminiki v tabletah dobro odpravijo kihanje, srbenje in vodèn izcedek, na zamašen nos pa vplivajo manj. Pomagajo tudi izpiranja nosu s fiziološko raztopino, ki mehansko odstranijo pelod in izloček.

Kadar zdravila in izogibanje ne zadoščajo, pride v poštev imunoterapija, torej postopno privajanje imunskega sistema na alergen. Zdravljenje traja več let in zahteva redno spremljanje, presojo o njem pa opravi zdravnik po pregledu in izvidih.