Vse storitve

Psihiatrična in psihoterapevtska ambulanta

Podpora pri stresu, tesnobi, izgorelosti in duševnih stiskah.

Obseg storitev

Samoplačniško

Kdaj je smiselno poiskati pomoč

Ni praga, ki bi ga morali doseči, preden se smete naročiti. Stres, tesnoba, izgorelost in žalost niso stanja, ki bi jih bilo treba prej dokazati, in obisk ne zahteva diagnoze.

Ljudje se pogosto naročijo, ko težave začnejo posegati v vsakdan. Spanec postane razdrobljen, koncentracija popušča, jutra so težka, stvari, ki so nas nekoč veselile, nas ne zanimajo več. Nekateri opišejo telesne znake, kot so tiščanje v prsih, napetost v ramenih, prebavne težave, ki nimajo organskega vzroka. Drugi pridejo zaradi paničnih napadov, konfliktov v odnosih, žalovanja ali preobremenjenosti na delovnem mestu.

Iskanje pomoči pri duševnem zdravju je enako smiselno kot obisk zdravnika zaradi kašlja, ki ne mine. Zgodnejši pogovor navadno pomeni več možnosti in manj vloženega truda kot pogovor, ki se zgodi šele takrat, ko drugače ne gre več.

Psihiater ali psihoterapevt

Psihiater je zdravnik, specialist psihiatrije. Postavlja diagnozo, oceni telesne vzroke, ki lahko posnemajo duševne težave, in po potrebi predpiše zdravila ter spremlja njihovo delovanje.

Psihoterapevt vodi psihoterapijo, ki je strukturiran pogovorni proces, v katerem se v več srečanjih obravnavajo vzorci mišljenja, čustvovanja in vedenja. Zdravil ne predpisuje.

Katerega od obeh strokovnjakov potrebujete, vam ni treba določiti vnaprej. Če ne veste, kam se obrniti, se naročite na uvodni pogovor in usmeritev dogovorite tam. Pri nekaterih težavah je smiselna kombinacija obojega, pri drugih zadostuje eno.

Partnerska terapija in svetovanje družinam

V ambulanti nudimo pomoč ljudem z razpoloženjskimi motnjami, s kriznimi stanji, s tesnobo in z depresijo. Poleg individualne obravnave izvajamo tudi partnersko terapijo in svetovanje družinam.

Partnerska terapija je namenjena parom, ki se vrtijo v istih sporih, težko govorijo o pomembnih stvareh ali se po težjem obdobju, na primer po izgubi, bolezni ali nezvestobi, ne znajo vrniti drug k drugemu. Na srečanjih sta navadno prisotna oba partnerja. Cilj ni ugotoviti, kdo ima prav, ampak razumeti vzorec, v katerega sta se ujela, in najti rešitev.

Svetovanje družinam pride v poštev, kadar težave enega člana vplivajo na vse, na primer ob duševni bolezni v družini, ob težavah mladostnika ali ob večjih spremembah, kot sta ločitev ali selitev. Kdo vse se bo srečanj udeleževal, se dogovorite na uvodnem pogovoru.

Kako poteka obravnava

Prvo srečanje je uvodni pogovor. Opišete, kaj vas je pripeljalo, kdaj se je začelo, kako vpliva na spanje, delo in odnose, ter kaj ste doslej poskusili. Vprašanja se dotaknejo tudi telesnega zdravja, morebitne rabe zdravil in uživanja alkohola ter prepovedanih drog, saj vse to vpliva na počutje in na ustrezno izbiro nadaljnje obravnave.

Ni vam treba pripraviti urejene zgodbe. Če vam med pogovorom zmanjka misli in besed, je to del celostne obravnave in ne ovira. Povedati smete tudi, o čem ob določenem trenutku še ne želite govoriti.

Ob koncu se dogovorite o nadaljevanju obravnave in naredite načrt pogostosti srečanj, pristopa, po potrebi dodatnih laboratorijskih preiskav ali sodelovanja z drugimi ambulantami. O morebitnem zdravljenju z zdravili odloča psihiater skupaj z vami, po pogovoru o pričakovanih učinkih in neželenih učinkih. Odločitev ni pogoj za obravnavo.

Za obisk napotnice ne potrebujete, obravnava je samoplačniška. Naročite se lahko sami, brez posredovanja osebnega zdravnika.

Kaj storiti ob akutni stiski

Če razmišljate o tem, da bi končali svoje življenje, ali če se bojite, da boste poškodovali sebe ali druge, ne čakajte na naročeni termin. Pokličite 112 ali pojdite na najbližjo urgenco. Ob neposredni nevarnosti zase ali za drugega pokličite 113.

Za pogovor v stiski sta na voljo tudi telefonski liniji Klic v duševni stiski (01 520 99 00) in Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (116 123). Klic je brezplačen in anonimen, opravite pa ga lahko tudi, kadar stiska ni življenjsko ogrožajoča, pa je noč dolga.

Če je v stiski nekdo blizu vas, ostanite z njim in ne puščajte odločitve njemu samemu. Neposredno vprašanje o samomorilnih mislih ne poveča tveganja za samomor. Pogosto je vprašanje prav tisto, kar sogovorniku olajša narediti naslednji korak.