Astma

Astma je kronično vnetje dihalnih poti. Sluznica je otekla in preobčutljiva, mišičje v steni bronhijev se ob draženju skrči, dihalne poti pa se zožijo. Zožitev je v nasprotju z nekaterimi drugimi pljučnimi boleznimi vsaj deloma povrnljiva, kar je za astmo značilno in tudi diagnostično pomembno.

Bolezen poteka v obdobjih. Med njimi je lahko človek povsem brez težav, ob poslabšanju pa se zadiha ob opravilih, ki so mu prej bila lahka. Prav ta spremenljivost skozi dan, teden in leto je pogosto najmočnejši namig, da gre za astmo.

Kako se kaže

Štirje najpogostejši znaki so piskajoče dihanje, kašelj, tiščanje v prsih in težka sapa. Redko se pojavijo vsi hkrati; pri odraslih je pogost tudi suh, dražeč kašelj kot edini znak.

Značilno je, da se težave stopnjujejo ponoči in v zgodnjih jutranjih urah, po naporu, na mrzlem zraku, ob prehladu in ob stiku s sprožilcem. Nočno budenje zaradi kašlja ali sape je znak, ki ga ni dobro spregledati.

Pri otrocih se astma pogosto kaže z dolgotrajnim kašljem po okužbah in s slabšo zmogljivostjo pri igri, brez izrazitega piskanja.

Kaj jo sproži in kaj jo poslabša

Pogosti sprožilci so pelod, pršica v hišnem prahu, plesni, dlaka in kožni luskinci živali, virusne okužbe dihal, mrzel in suh zrak, telesni napor, cigaretni dim, močni vonji ter onesnažen zrak.

Poslabšanje lahko povzročijo tudi nekatera zdravila. Pri delu ljudi z astmo protivnetna zdravila proti bolečini iz skupine nesteroidnih antirevmatikov sprožijo napad, zaviralci receptorjev beta, tudi v obliki očesnih kapljic, pa lahko dihanje poslabšajo. Če veste, da tako reagirate, to povejte ob vsakem predpisu zdravila.

Med manj očitnimi dejavniki so zatekanje želodčne kisline, kronično vnetje nosne sluznice z zamašenim nosom in prekomerna telesna teža. Urejanje teh stanj pogosto izboljša tudi astmo.

Hudo poslabšanje je nujno stanje

Hud napad astme, ki se po uporabi olajševalca ne umiri, je nujno stanje. Pokličite 112.

Znaki, ob katerih ne čakajte: govor v posameznih besedah namesto v celih stavkih, tako huda sapa, da ne morete leči, pomodrele ustnice ali nohti, olajševalec ne učinkuje ali učinek popusti v manj kot eni uri, izrazita izčrpanost, zaspanost ali zmedenost. Tiho prsišče, torej piskanje, ki nenadoma poneha ob še vedno hudi sapi, je opozorilni in ne pomirjujoč znak.

Med čakanjem na pomoč sedite vzravnano, ne lezite in ostanite čim bolj mirni. Olajševalec uporabljajte naprej, po navodilu iz svojega načrta zdravljenja; pri hudem napadu odmerkov ne varčujte.

Pri otroku so dodatni opozorilni znaki ugrezanje kože med rebri in pod rebrnim lokom, plapolanje nosnic in nezmožnost hranjenja ali govorjenja.

Kako se astma potrdi

Pregled se začne s podrobnim pogovorom o poteku težav čez dan in čez leto, o sprožilcih, o alergijah v družini in o dosedanjih zdravilih. Ta opis je pri astmi enakovreden preiskavam.

Osnovna preiskava je spirometrija, s katero se izmeri, koliko zraka lahko izdihnete in kako hitro. Pogosto se ponovi po vdihu zdravila, ki razširi dihalne poti; izboljšanje meritve govori v prid astmi. Normalen izvid v obdobju brez težav astme ne izključi.

Po presoji zdravnika sledijo alergološko testiranje, ki pomaga prepoznati sprožilce, in preiskave za izključitev drugih vzrokov težav. Rezultat alergološkega testa sam po sebi ni diagnoza; pomen dobi šele skupaj s časovnim potekom vaših težav.

Zdravljenje in nadzor nad boleznijo

Zdravila za astmo imajo dve različni vlogi, ki se pogosto zamenjujeta. Preprečevalci, praviloma inhalacijski kortikosteroidi, umirjajo vnetje in se jemljejo redno, tudi kadar težav ni. Olajševalci sprostijo skrčeno mišičje in delujejo v nekaj minutah, na vnetje pa ne vplivajo.

Zdravljenje samo z olajševalcem ni zdravljenje astme. Če olajševalec potrebujete več kot dvakrat na teden, to pomeni, da bolezen ni pod nadzorom, in je čas za pregled ter prilagoditev terapije.

Enako pomembna kot izbira zdravila je tehnika vdihavanja. Napačna uporaba inhalatorja je pogost razlog, da pravilno predpisano zdravilo ne učinkuje, zato inhalatorje prinesite na pregled in tehniko pokažite. Po inhalacijskem kortikosteroidu si usta izperite.

Pri astmi z dokazano alergijo, kjer izogibanje sprožilcu in zdravila ne zadoščajo, pride v poštev imunoterapija. Ali je za vas primerna, presodi zdravnik po pregledu in izvidih.