Poškodba sklepnega hrustanca: možnosti zdravljenja in rehabilitacija

Poškodba sklepnega hrustanca je lahko posledica poškodbe ali številnih drugih patoloških procesov, tudi genskih mutacij. Poškodovan sklepni hrustanec vodi v artrozo, ki se kaže z zmanjšano gibljivostjo sklepa, otekanjem in bolečino. Sklepni hrustanec je tkivo, ki se po poškodbi ni sposobno obnoviti oziroma regenerirati. Z vrsto operativnih posegov ga poskušamo popraviti oziroma ustvariti pogoje za normalno delovanje sklepa. Če zdravljenje ni uspešno, poškodba vodi v artrozo, ki se v končni fazi rešuje z vstavitvijo totalne endoproteze sklepa.

Možnosti zdravljenja poškodovanega hrustanca

Za zdravljenje poškodovanega hrustanca je na voljo kar nekaj posegov, ki poskušajo vzpostaviti normalno delovanje sklepa:

1. Lavaža (izpiranje sklepa) odstrani manjša prosta telesa, fragmente hrustanca in vnetne dejavnike iz sinovialne membrane. Samo izpiranje pa ne zadošča, da bi pri aktivnih zdravih ljudeh in športnikih normaliziralo stanje.
2. Povrtavanje subhondralne kosti sproži krvavitev, s krvjo pa mobilizacijo pluripotentnih mezenhimskih celic, ki so sposobne deloma regenerirati poškodovan hrustanec. Tako nastalo tkivo ni enako hialinemu hrustancu sklepa, temveč nastane fibrohrustanec, ki dolgoročno vodi v nadaljnjo degeneracijo in artrozo.
3. Osteotomija razbremeni preobremenjeni in poškodovani del sklepa ter ustvari pogoje za delno regeneracijo hrustanca.
4. Perihondralna in periostalna transplantacija iz področja reber daje dobre rezultate tvorbe hialinega hrustanca.
5. Avtologna transplantacija hondrocitov je dala najboljše rezultate tvorbe hialinega hrustanca.
6. Pri mozaikoplastiki prenesemo čepe zdravega hrustanca v področje defekta v sklepu.
7. Najobetavnejše so študije, ki potekajo z uporabo mezenhimskih matičnih celic.

Rehabilitacija po posegih obnove hrustančnega tkiva

Artroskopska operacija hrustanca je manjši poseg, pogosto opravljen v lokalni anesteziji. Zgodnja mobilizacija ne predstavlja nobenega problema. Na začetku operirano koleno zdravimo z oblogami z ledom, ki zmanjšajo bolečino, krvavitev in otekanje. Noga počiva na blazinah v nekoliko dvignjenem, popolnoma iztegnjenem položaju. Pacient izvaja vaje s stopalom, ki ga ščitijo pred globoko vensko trombozo.

Prvi dan nadaljujemo s krioterapijo in izometričnimi vajami za kvadriceps. Pomembne so vaje za iztegovanje kolena: vsako uro pacient opravi 10 do 15 vaj za krepitev mišic v ekstenziji. Drenažo odstranimo že prvi dan po operaciji, vaje za upogibanje pa začnemo z drsenjem pete po površini postelje.

Pacienta odpustimo iz bolnišnice prvi ali drugi dan, ko doseže popolno ekstenzijo in fleksijo do 90 stopinj. Naučene vaje mora nadaljevati doma. Če rehabilitacija poteka brez zapletov, je sposoben normalnih aktivnosti po treh tednih.