Boleča in zmrznjena rama (adhezivni kapsulitis)

Rigidna rama, primarni adhezivni kapsulitis ali zmrznjena rama (angl. frozen shoulder) je stanje, za katero je značilna izguba aktivne in pasivne gibljivosti v ramenu. Vzroki so še vedno nejasni. Vemo pa, da so z nastankom adhezivnega kapsulitisa povezani določeni dejavniki: ženski spol, starost nad 40 let, poškodba v anamnezi, sladkorna bolezen, dolga imobilizacija, bolezni ščitnice, miokardni infarkt, možganska kap in avtoimunske bolezni.

Ločimo primarni adhezivni kapsulitis, ki je posledica znanega notranjega ali zunanjega vzroka, ter sekundarni adhezivni kapsulitis, ki je posledica kirurškega posega.

Primarni adhezivni kapsulitis se začne z bolečino, ki postopoma popušča, rezultira pa v zmanjšani gibljivosti ramenskega sklepa. Bolečina postopoma preneha, slaba gibljivost ramenskega sklepa pa ostane.

Za zdravljenje adhezivnega kapsulitisa obstajajo številni načini: vodena fizikalna rehabilitacija, nesteroidni antirevmatiki, intraartikularne injekcije kortikosteroidov, manipulacije, artrografije in artroskopske kirurške sprostitve. O tem, ali so patološke spremembe vnetne narave ali gre le za fibrozacijo tkiva, obstajajo številna različna mnenja. Adhezivni kapsulitis je pravzaprav oboje, tako vnetje kot fibrozacija sklepne ovojnice.

Štiri stopnje adhezivnega kapsulitisa

1. Za prvo stopnjo je značilna bolečina, ki traja manj kot tri mesece. Artroskopija pokaže hipertrofično, vaskularizirano sinovialno ovojnico.
2. V drugi stopnji so znaki prisotni od tri do devet mesecev, gibljivost sklepa pa se postopoma slabša.
3. V tretji stopnji pacienti navajajo rigidno ramo z izgubo gibljivosti. Znaki so prisotni od devet do petnajst mesecev. Bolečina se spreminja od izredno močne do pojemajoče.
4. Za četrto stopnjo je značilno počasno izboljšanje gibljivosti v ramenu.

Diagnoza

Diagnozo primarnega kapsulitisa postavimo na podlagi anamneze in kliničnega pregleda. Gre za idiopatsko stanje, zato diagnozo postavimo, ko izključimo druge možne vzroke bolečine in zavrte gibljivosti v rami. Ob kliničnem pregledu je treba pregledati tudi vratno hrbtenico in celotno ramo. Pregled aktivne in pasivne gibljivosti je pomemben za odločitev o načinu zdravljenja.

Za postavitev diagnoze je pomembna tudi rentgenska obdelava rame v vseh projekcijah, tudi v notranji in zunanji rotaciji, ter Y-posnetek. Za razjasnitev diagnoze lahko uporabimo tudi magnetno resonanco, ki pokaže stanje rotatorne manšete in labruma.

Zdravljenje

V prvi fazi adhezivni kapsulitis zdravimo z nesteroidnim antirevmatikom, ki ga prilagajamo glede na bolečino. Dodamo lahko intraartikularno injekcijo anestetika in kortikosteroida, ki je zelo koristna pri diagnostiki in zdravljenju adhezivnega kapsulitisa. Nadaljujemo s fizikalno terapijo pod nadzorom fizioterapevta. Cilj rehabilitacije v prvi stopnji je prekiniti krog vnetja in bolečine. Dodamo lahko različne vrste obsevanja, od ultrazvočnega do magnetnega. Nadaljujemo lahko s hidroterapijo, ki ugodno vpliva na prekinitev kroga bolečine in mišičnega spazma.

V drugi fazi adhezivnega kapsulitisa se pojavijo bolečine tudi v vratnem mišičju in mišičju v predelu lopatice. Če pacient tudi po 16 tednih ne navaja nobenega napredka ali pride celo do poslabšanja, pride v poštev operativno zdravljenje. Sem sodita zaprta manipulacija sklepa ali artroskopska manipulacija s sprostitvijo sklepne ovojnice in sinovektomijo. Po posegu takoj začnemo s pasivnim razgibavanjem in intenzivno fizikalno terapijo.

Razvoj oziroma odkritje snovi, ki bi preprečila nastanek sinovitisa in posledično fibroplazijo sklepne ovojnice z nastankom brazgotine, bi kirurško zdravljenje naredilo nepotrebno.