Atrijska fibrilacija

Atrijska fibrilacija je motnja srčnega ritma, pri kateri se preddvora ne krčita usklajeno, ampak nekoordinirano trepetata. Prekata se zato odzivata neredno, utrip pa postane nepravilen in pogosto hiter. Je najpogostejša trajnejša motnja ritma pri odraslih.

Sama po sebi le redko neposredno ogroža življenje. Njena teža je drugje: kri v trepetajočem preddvoru zastaja, v njem lahko nastane strdek, ta pa lahko odpotuje v možgansko žilo in povzroči možgansko kap. Prav zaradi tega tveganja je atrijsko fibrilacijo vredno prepoznati tudi takrat, ko ne povzroča težav.

Kako jo človek opazi

Najbolj znan opis je razbijanje ali preskakovanje srca, pogosto z občutkom, da utrip nima ritma. Pridružijo se lahko zadihanost pri naporih, ki so bili prej lahki, utrujenost brez pojasnila, tiščanje v prsih, vrtoglavica in slabša telesna zmogljivost.

Pri delu ljudi motnja ne povzroča ničesar. Odkrije se naključno, ob merjenju tlaka, ob EKG pred posegom ali z opozorilom pametne ure. Da človek težav nima, ne pomeni, da je tveganje za kap manjše.

Epizode so lahko kratke in se same končajo, lahko pa se ritem s časom ustali v trajni obliki. Zato je koristno zapisati, kdaj se je motnja pojavila, kako dolgo je trajala in kaj ste takrat počeli.

Kaj poveča verjetnost in kaj jo sproži

Najpogostejši spremljevalci so starost, visok krvni tlak, srčno popuščanje, bolezni srčnih zaklopk, sladkorna bolezen, prekomerna telesna teža in motnje dihanja med spanjem. Prekomerno delujoča ščitnica je vzrok, na katerega se pri prvi obravnavi vedno pomisli, saj je ozdravljiv.

Posamezno epizodo pogosto sproži alkohol, tudi v količini, ki se zdi nedolžna. Sledijo neprespana noč, akutna okužba, izrazit napor, dehidracija in stanje po operaciji.

Kava je pri večini ljudi slabši sprožilec, kot velja njen sloves. Če pri vas epizode zanesljivo sledijo kavi, jo omejite, sicer je pomembneje omejiti alkohol in urediti spanje.

Kdaj gre za nujno stanje

Takoj pokličite 112, če razbijanje srca spremljajo bolečina ali močno tiščanje v prsnem košu, huda težka sapa, izguba zavesti ali občutek, da se boste zgrudili.

Enako velja za znake možganske kapi, ki so pri tej motnji ritma posebej pomembni: nenadna oslabelost ali odrevenelost ene strani telesa, povešen kot ust, motnja govora ali razumevanja, nenadna motnja vida in nenaden hud glavobol z zmedenostjo. Pri kapi šteje vsaka minuta, zato ne čakajte, da znaki minejo, in ne vozite se sami.

Epizoda hitrega nerednega utripa brez teh znakov ni razlog za klic 112, je pa razlog, da se naročite na pregled in tega ne odlagate mesece.

Kako se potrdi

Diagnozo postavi EKG, ki motnjo ujame med trajanjem. Kadar so epizode kratke, jih posnetek v ambulanti pogosto zgreši, zato se opravi daljše snemanje srčnega ritma; kako dolgo, se določi glede na pogostost težav.

Sledi ultrazvok srca, s katerim se ocenijo velikost preddvorov, delovanje srčne mišice in zaklopke. Med laboratorijskimi izvidi so pomembni ščitnični hormoni, krvna slika, elektroliti in delovanje ledvic, saj vplivajo tudi na izbiro zdravil.

Izvid pametne ure ali telefona je koristen namig, ni pa diagnoza. Zapis pokažite zdravniku, potrditev pa mora priti z EKG.

Kako se zdravi

Zdravljenje ima dva ločena dela, ki se pogosto zamenjujeta. Prvi je preprečevanje možganske kapi z zdravili za redčenje krvi. Ali jih potrebujete, se ne odloča po tem, kako pogosto motnjo čutite, ampak po oceni tveganja, ki upošteva starost, tlak, sladkorno bolezen, srčno popuščanje in prebolele žilne dogodke. Aspirin za ta namen ni ustrezno nadomestilo.

Drugi del je urejanje ritma ali frekvence. Pri enih je cilj vrnitev v normalen ritem, pri drugih upočasnitev utripa ob ohranjeni fibrilaciji. Odločitev je odvisna od starosti, težav, trajanja motnje in stanja srca.

Kadar zdravila ne zadoščajo, se pogovor usmeri v elektrofiziološke posege, med njimi katetrsko ablacijo. Ta se izvaja v ustanovah, ki so za to opremljene, kardiolog pa vam pojasni, kaj poseg pomeni in kam vas usmeri.