Pulmologija

Kronični kašelj

Kašelj je obrambni odziv, s katerim telo očisti dihalne poti. Postane težava, kadar ne poneha. Pri odraslih govorimo o kroničnem kašlju, ko traja več kot osem tednov; kašelj, ki traja tri do osem tednov, je običajno podaljšani kašelj po okužbi.

Dolgotrajen kašelj je izčrpavajoč tudi takrat, ko za njim ni resne bolezni. Moti spanje, povzroča bolečine v prsni steni in glavobol, pri delu ljudi tudi uhajanje urina in socialno zadrego. Vse to so utemeljeni razlogi za pregled, ne le strah pred hujšo diagnozo.

Kaj ga najpogosteje povzroča

Pri nekadilcih z normalno rentgensko sliko pljuč se za kroničnim kašljem najpogosteje skrivajo tri stanja. Prvo je zatekanje izcedka iz nosu in obnosnih votlin po zadnji steni žrela, ki draži grlo. Drugo je astma ali njena kašljajoča oblika brez piskanja. Tretje je zatekanje želodčne kisline v požiralnik, ki se pogosto pojavi brez zgage.

Pri kadilcih in nekdanjih kadilcih je pogost vzrok kronični bronhitis oziroma kronična obstruktivna pljučna bolezen. Kašelj z izpljunkom, ki traja mesece, tu ni normalen spremljevalec kajenja, ampak znak bolezni.

Pogosto spregledan vzrok so zdravila za krvni tlak iz skupine zaviralcev ACE. Suh, dražeč kašelj se lahko pojavi šele mesece po začetku jemanja, po zamenjavi zdravila pa izgine v nekaj tednih.

Pri delu ljudi soobstaja več vzrokov hkrati. Prav zato zdravljenje enega samega včasih prinese le delno izboljšanje.

Kaj pove značaj kašlja

Nekaj namigov je uporabnih. Kašelj, ki vas zbuja ponoči in ga spremlja piskanje, usmeri k astmi. Kašelj po obroku, v ležečem položaju ali z občutkom kisline v ustih usmeri k refluksu. Kašelj z odkašljevanjem in nenehnim čiščenjem grla usmeri k izcedku iz nosu.

Vseeno pa samo iz opisa vzroka pogosto ni mogoče določiti. Suh kašelj ni dokaz, da pljuča niso prizadeta, in gost izpljunek ni dokaz okužbe.

Koristno je, da pred pregledom nekaj dni beležite, kdaj kašljate, kaj ga sproži in ali kaj pomaga. Tak zapis pogosto naredi več kot dodatna preiskava.

Kdaj kašelj ni za čakanje

Nemudoma pokličite 112 ob nenadni hudi težki sapi, ob bolečini v prsnem košu z občutkom pomanjkanja zraka, ob pomodrelih ustnicah in ob obilnem izkašljevanju krvi.

Pregled v nekaj dneh, ne čez nekaj mesecev, potrebujete ob izkašljevanju krvi tudi v majhni količini, ob hujšanju brez razloga, ob ponavljajoči se vročini ali nočnem potenju, ob naraščajoči zadihanosti in ob hripavosti, ki traja več kot tri tedne.

Enako velja za kadilca ali nekdanjega kadilca, pri katerem se je dolgoletni kašelj spremenil po značaju ali pogostosti. Sprememba vzorca je pomembnejša od kašlja samega.

Ob tujku v dihalni poti, torej ob nenadnem davljenju med jedjo ali igro, ravnajte kot ob zadušitvi in pokličite 112.

Kako poteka obravnava

Obravnava se začne z natančnim pogovorom in kliničnim pregledom, ki zajame tudi nos, žrelo in ušesa. Pomembni so podatki o kajenju, o izpostavljenosti prahu in hlapom na delovnem mestu ter seznam vseh zdravil.

Osnovni preiskavi sta spirometrija in po presoji zdravnika slikanje pljuč. Slikanje ni potrebno pri vsakem; kadar kašelj spremljajo hujšanje, vročina ali kri v izpljunku, pa je praviloma potrebno hitro.

Po potrebi sledijo alergološko testiranje, preiskave za refluks ali napotitev k specialistu za nos in grlo. Včasih se namesto dodatnih preiskav najprej opravi poskusno zdravljenje najverjetnejšega vzroka, odziv nanj pa je sam po sebi diagnostičen.

Zdravljenje je zdravljenje vzroka

Kronični kašelj se umiri, ko se odpravi razlog zanj: uredi se astma, zdravi se refluks, obravnava se vnetje nosne sluznice, zamenja se zdravilo, ki kašelj povzroča.

Sirupi proti kašlju in pastile lajšajo draženje, vzroka pa ne odpravijo. Pri dolgotrajnem kašlju so lahko kratkotrajna pomoč, niso pa rešitev; zdravila za zaviranje kašlja se pri kašlju z izpljunkom praviloma odsvetujejo.

Opustitev kajenja je pri kadilcih ukrep z največjim učinkom. Kašelj se v prvih tednih po opustitvi lahko celo prehodno okrepi, nato pa se pri velikem delu ljudi v nekaj mesecih umiri.

Pri delu ljudi kljub obravnavi vzroka ni mogoče najti. Takrat se zdravljenje usmeri v zmanjšanje občutljivosti refleksa za kašelj in v tehnike, ki kašelj prekinjajo; o možnostih se pogovorite s pulmologom.

Viri in literatura