Možganska kap
Možganska kap je nujno stanje. Če pri sebi ali pri nekom drugem nenadoma opazite katerega od naslednjih znakov, takoj pokličite 112. Ne čakajte, da mine, in ne vozite sami v bolnišnico.
Obraz. Prosite osebo, naj se nasmehne. Ali je en kot ust povešen, ali je nasmeh asimetričen?
Roka. Prosite jo, naj dvigne obe roki in ju zadrži. Ali ena zdrsne navzdol ali je sploh ne more dvigniti?
Govor. Prosite jo, naj ponovi preprost stavek. Ali govori nerazločno, ali zamenjuje besede, ali vas ne razume?
Čas. Zapomnite si uro, ob kateri so se znaki začeli, ali uro, ko ste osebo nazadnje videli zdravo, in jo povejte na 112. Ta podatek odloča o tem, katero zdravljenje je še mogoče.
Že en sam od teh znakov je dovolj za klic. Znaki kapi so nenadni in praviloma neboleči, zato jih ljudje pogosto pripišejo utrujenosti ali stresu in počakajo do jutra. Prav to čakanje je največji vzrok trajne okvare.
Drugi nenadni znaki, ki pomenijo enako
Nenadna otrplost ali oslabelost noge ali cele polovice telesa, tudi če govora ne prizadene.
Nenadna izguba vida na enem očesu, izpad polovice vidnega polja ali dvojni vid.
Nenadna izguba ravnotežja, omahovanje pri hoji ali močna vrtoglavica z bruhanjem, ki se pojavi iz nič.
Nenaden, zelo hud glavobol brez znanega vzroka, zlasti če ga spremljata zmedenost ali bruhanje.
Vsak od teh znakov je razlog za klic na 112, ne za opazovanje.
Zakaj odloča čas
Pri najpogostejši obliki kapi krvni strdek zapre žilo in del možganov ostane brez kisika. Živčne celice v tem območju začnejo odmirati takoj, obseg trajne okvare pa je odvisen od tega, kako hitro se pretok povrne.
Zdravljenje, s katerim se strdek raztopi ali mehansko odstrani, je časovno omejeno in ga izvajajo v bolnišnici. Merjeno je v urah od začetka znakov, zato je podatek o uri začetka tako pomemben.
Prihod z reševalnim vozilom je hitrejši, ker ekipa oceni stanje že na poti in bolnišnica ve, kdo prihaja.
Kaj storite do prihoda reševalcev
Ostanite ob osebi in jo pomirite. Če je pri zavesti, jo namestite v udoben polsedeč položaj z dvignjeno glavo. Če je nezavestna in normalno diha, jo obrnite v bočni položaj.
Ne dajajte ji hrane, pijače ali zdravil, tudi aspirina ne. Požiranje je pri kapi pogosto prizadeto, vrsta kapi pa na terenu ni znana, zato je lahko zdravilo za redčenje krvi škodljivo.
Pripravite seznam zdravil in podatke o boleznih ter odklenite vhodna vrata.
Če oseba ne diha normalno, na 112 to takoj povejte. Dispečer vas bo vodil skozi oživljanje.
Kadar znaki minejo v nekaj minutah
Kadar znaki popolnoma izginejo v nekaj minutah ali urah, gre lahko za prehodni ishemični napad. Ta ni pomirjujoč izid, ampak opozorilo. Tveganje za pravo kap je največje prav v prvih dneh po takem dogodku, zato tudi minuli znaki zahtevajo takojšnjo obravnavo.
Če se znaki povlečejo in oseba odkloni pomoč, vztrajajte. Odsotnost bolečine pri kapi mnoge prepriča, da ni šlo za nič resnega.
Dejavniki tveganja
Največ tveganja prinašajo zvišan krvni tlak, motnje srčnega ritma, zlasti atrijska fibrilacija, sladkorna bolezen, zvišane maščobe v krvi, kajenje, čezmerna telesna teža in telesna nedejavnost. Ti dejavniki so večinoma obvladljivi.
Del tveganja nosijo tudi vratne arterije. Po njih teče kri v možgane, obloge na njihovih stenah pa žilo zožijo ali se z njih odtrga delec, ki zamaši žilo v možganih.
Ultrazvok vratnih žil in kje se lahko naročite
Ultrazvočna preiskava vratnih arterij, znana tudi kot doppler karotid, prikaže stene teh žil in pretok krvi skozi njih. Je neinvazivna, brez sevanja in brez vbodov.
Smiselna je ob naštetih dejavnikih tveganja, ob šumu, ki ga zdravnik sliši nad vratno arterijo, in v sklopu širše obravnave po preboleli kapi.
Priprava ni potrebna in tešč vam ni treba biti. Preiskava poteka leže, s sondo in gelom ob strani vratu. Izvid opisuje stanje žilnih sten in izmerjene pretoke, kaj pomenijo za vas pa presodi zdravnik glede na celotno sliko vašega zdravja.
Ultrazvočne preiskave v Medicinskem centru Ljubljana potekajo samoplačniško, napotnice ne potrebujete. Naročanje poteka pri kliniki, ki ambulanto izvaja. S seboj prinesite izvide in seznam zdravil.
Ta preiskava je namenjena oceni tveganja pred dogodkom ali po njem. Akutne kapi ne zdravi in je ne izključi. Ob znakih kapi velja eno: 112.
Viri in literatura
- Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) – možganska kap in dejavniki tveganja
- NHS – Health A to Z: Stroke
- Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) – možganskožilne bolezni
- Evropska organizacija za možgansko kap (European Stroke Organisation) – priporočila za obravnavo akutne možganske kapi


