Vse storitve

Nevrološka ambulanta

Diagnostika in zdravljenje bolezni možganov, živcev in mišic.

Obseg storitev

Samoplačniško

Katere težave obravnavamo

V nevrološki ambulanti obravnavamo težave, ki izvirajo iz možganov, hrbtenjače in živcev. Najpogosteje so to glavoboli, vrtoglavice, mravljinčenje po udih, ohromelosti okončin, dvojni vid in motnje ravnotežja, bolečine zaradi okvare živčevja, možganskožilne bolezni ter motnje gibanja, zlasti Parkinsonova bolezen.

Pri Parkinsonovi bolezni in drugih motnjah gibanja so v ospredju tresenje, upočasnjeni gibi, togost mišic in negotova hoja. Bolečino zaradi okvare živčevja ljudje pogosto opisujejo kot pekočo, zbadajočo ali podobno električnemu sunku, pogosto v stopalih ali dlaneh. Takšne težave se navadno razvijajo počasi, zato je za oceno pomemben opis, kako so se spreminjale skozi čas.

Če že imate kronično nevrološko bolezen, vam pri pregledu svetujemo o dosedanji obravnavi ter o nadaljnjem zdravljenju in spremljanju. Pregled se začne s pogovorom, sledi nevrološki pregled, pri katerem zdravnik preveri moč, občutek, reflekse, koordinacijo, ravnotežje in hojo. Kadar so potrebne dodatne preiskave, vam pojasni, katere so smiselne.

Nevrološka ambulanta deluje samoplačniško, zato napotnice ne potrebujete in se lahko naročite sami, brez predhodnega obiska osebnega zdravnika. Nenadna ohromelost, nerazločen govor ali nenaden zelo hud glavobol pa niso razlog za naročanje, ampak za takojšen klic na 112, kot je opisano v nadaljevanju.

Glavobol in možgansko-žilne bolezni

Specialistična obravnava glavobolov in možgansko-žilnih bolezni je namenjena ljudem, pri katerih glavobol ni le občasna nadloga, in tistim, ki imajo dejavnike tveganja za možgansko kap ali so kap oziroma prehodni ishemični napad že preboleli.

Glavoboli se med seboj precej razlikujejo. Migrena tipično prizadene eno stran glave, spremljata jo slabost in preobčutljivost za svetlobo ali zvok, pri nekaterih pred napadom nastopi avra. Glavobol tenzijskega tipa je bolj enakomeren, kot obroč okoli glave, in redkeje ustavi dan. Glavoboli v skupkih pridejo v obdobjih, z zelo hudo bolečino okoli enega očesa. Od tipa glavobola je odvisno tudi zdravljenje.

Pregled se začne z natančnim pogovorom o poteku težav: kdaj so se začele, kako pogosto se pojavljajo, kaj jih sproži, katera zdravila ste že poskusili in kako pogosto jih jemljete. Sledi nevrološki pregled. Če je za razjasnitev potrebna slikovna diagnostika ali dodatne preiskave, vam zdravnik pojasni, katere so smiselne in kje jih opravite.

Koristno je, če pred obiskom nekaj tednov vodite dnevnik glavobola: datum, trajanje, jakost, kaj ste tisti dan počeli in katero zdravilo ste vzeli. Prav pogostost jemanja protibolečinskih zdravil je podatek, ki oceno pogosto spremeni, saj je glavobol zaradi čezmerne uporabe zdravil pogost in ga brez takšnega zapisa zlahka spregledamo.

Pri možgansko-žilnih boleznih je obravnava usmerjena v oceno dejavnikov tveganja: krvni tlak, krvni sladkor, maščobe v krvi, kajenje, telesna dejavnost in motnje srčnega ritma. Po potrebi pride v poštev ultrazvok vratnih žil, ki prikaže stanje arterij, po katerih kri teče v možgane.

Znaki možganske kapi zahtevajo takojšnje ukrepanje, ne naročanja na pregled. Če pri sebi ali pri nekom drugem opazite nenadno ohromelost ali otrplost obraza, roke ali noge na eni strani telesa, nerazločen govor ali nerazumevanje govora, nenadno izgubo vida, nenadno izgubo ravnotežja ali nenaden zelo hud glavobol brez znanega vzroka, takoj pokličite 112. Pri kapi šteje vsaka minuta.

Preberi več